Znanstveno dejstvo in statistika

Znanstveno-dejstvo-in-statistika

Pozdravljeni, današnja tema je malo nenavadna, mogoče celo malo neprimerna glede na tematiko te spletne stani. Vseeno pa se nanaša na znanost in delo znanstvenikov, zato sem se odločila, da jo predstavim, saj se je skrivala v skupku idej za objave že od samega začetka.

 

Znanstvena dejstva

znanstvena-dejstva

Znanstvena dejstva, skupki informacij katere so znanstveniki potrdili ali pa ugotovili/odkrili z uporabo znanstvenih metod. Torej, dejstva so nekaj kar je dokazano, da je pravilno, vendar le ta dejstva ne držijo za vedno.

Z odkrivanjem in uporabo novih metod in načinov preučevanja ter kopičenjem znanja, lahko nekatera dejstva s časom ovržemo in jih zamenjamo z novimi. S tem se znanje obnavlja in širi, izpopolnjuje.

To pa seveda ne pomeni, da dejstvo ni bilo pravilno ampak to, da je bilo resnično za določeno raziskovalno metodo, čas in/ali lokacijo. Lahko bi rekli da imajo nekatera dejstva ‘rok trajanja’.

S tega vidika, je bolj kot dejstvo samo pomembno kako je nekdo do tega dejstva prišel. Katero metodo (ali metode) je uporabil, koliko ponovitev poskusa je opravil, koliko osebkov/ vzorcev je preučeval itd.

Statistikastatistika

Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov. Njena osnova je matematična statistika, ki je veja uporabne matematike. V statistični teoriji naključnost in negotovost opišemo v okviru teorije verjetnosti. Ker je naloga statistike izluščiti »najboljšo« informacijo iz razpoložljivih podatkov, jo nekateri uvrščajo v teorijo odločanja.

 

Statistične metode temeljijo na teoriji verjetnosti. Osnovni koncepti so populacija, vzorci ter vzorčenje te, in verjetnost domnev. Izhodišče za statistično delo je zbiranje podatkov, bodisi s pomočjo anketiranja bodisi s pomočjo sistematskega opazovanja, temu pa sledi povzemanje s pomočjo opisne statistike. Statistika se ukvarja z obdelavo, analizo, predstavitvijo množičnih pojavov v znanosti, gospodarstvu, industriji, kmetijstvu, zdravstvu, socialnem življenju, šolstvu, biologiji, prometu, trgovini, varstvu okolja in vseh geografskih vedah.

 

Statistična obdelava podatkov oblikuje podatke na način, po katerem je mogoče priti do predstave o večji populaciji, ki jo predstavlja vzorec. Taka obdelava vključuje preizkuse domnev (npr. anketna vprašanja z dvema možnima odgovoroma), določanje lastnosti zbranih kvantitativnih podatkov, časovne vrste (npr. napovedovanje prihodnjih trendov), opisovanje povezanosti (korelacija), oblikovanje odnosov med spremenljivkami (regresija) in drugo.

Statistična metoda

V statistikise podatki povzemajo in posplošujejo, kar kaže na domnevo. To ne pomeni, da je rezultat absolutno pravilen. To bi bilo mogoče trditi le v primeru, da bi preučili, npr. VSE osebke vrste katero preučujemo, kar seveda ni mogoče. Zato se moramo zadovoljiti s najboljšim približkom katerega ponuja statistika. Seveda pa je potrebno za dobre rezultate vseeno preučiti zadostno število osebkov/vzorcev.
Zaradi tega lahko med rezultatom raziskave in naključnim opazovanim osebkom/vzorcem prihaja do odstopanj. To samo ne ovrže dejstva do katerega je znanstvenik prišel, vendar potrjuje, da metoda ni popolna in dovoljuje manjša odstopanja.

Prav tako pa je potrebno da se zavedamo, da je vsaka (naravoslovna) znanost le predalčkanje narave na nam razumljiv način, kateri ni nujno pravilen. Naravo in naravne procese je zelo težko pravilno opredeliti za raziskovanje, zato se zanašamo na to kar že vemo in to poskušamo nadgraditi.

  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •