20. Maj svetovni dan čebel
Slovenci smo že od nekdaj zelo navezani na čebele. So del naše tradicije, čebelarstvo pa ima na našem ozemlju bogato zgodovino. Že Janez Vajkar Valvazor je v svoji knjigi Slava Vojvodine Kranjske omenil čebelnjake v podobi hišk in ljudi, ki so skrbeli zanje ter za njihove male prebivalce.
Prvo čebelarsko šolo na ozemlju današnje Slovenije je v 18. stoletju ustanovil Peter Pavel Glavar (1721 – 1784), v Komendi in kasneje na Lanšprežu na Dolenjskem.
Anton Janša, pa je bil prvi čebelarski učitelj na dunajskem dvoru, ki je v 18. stoletju s svojim čebelarskim znanjem in inovacijami povsem prevetril dotedanje čebelarjenje in postavil temelje sodobnega čebelarstva.
Zato ni čudno, da so prav slovenski čebelarji predlagali, da se 20. Maj (rojstni dan Antona Janše) razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.
Zanimivosti o čebelah
1. Slovenci smo ljubitelji čebel!
Slovenija se uvršča v sam svetovni vrh po številu čebelarjev na prebivalca, kjer je vsak 200. prebivalec čebelar.
Danes je v Sloveniji aktivnih okoli 11.000 čebelarjev.
Slovenci smo vzgojili svojo avtohtono pasmo čebel – Kranjsko čebelo, ki je druga najbolj razširjena vrsta na svetu in je del slovenske identitete.
Kranjsko čebelo odlikuje delavnost, mirnost, dolgoživost, dober izkoristek paše, skromna poraba zimske zaloge hrane.
2. Čebele so dobre in vestne delavke
Čebela že od prvega dne svojega prihoda na svet ve, kaj je njena naloga. V času njenega kratkega življenja (30 do 70 dni) opravlja šest različnih poklicev. Ko se izvali, je prve štiri dni čebela čistilka, od 5. do 11. dne je dojilja, nato dela 3 dni kot skladiščnik. S 14. dnem življenja končno postane čebela graditeljica, z 18. dnem spremeni svojo vlogo v čebelo braniteljico in nato s svojim 22. dnem življenja postane čebela nabiralka. Vse svoje naloge opravlja z zavzetostjo in zanesljivo, kar kaže na brezhibno in harmonično organiziranost v panju.
3. Banane in čebele ne gredo skupaj
Čebele so za svojo družino pripravljene tudi umreti. Ob piku se sprošča alarmni feromon, ki druge čebele kliče k napadu, in ker je poglavitni del feromona acetat, ki ga najdemo tudi v zrelih bananah, blizu čebelnjaka banan nikar nikoli ne jejte. Čebele, ki so nastale s križanjem evropskih in afriških čebel, že pri majhnih količinah tega feromona planejo iz panja in napadejo z vsemi člani svoje družine vred.
4. Cvetni prah
V cvetnem prahu je 8 do 40 % beljakovin, visoko hranilen je cvetni prah sadnega drevja, vrbe, koruze, divjega in pravega kostanja, oljne ogrščice, maka in ajde. Čebelja družina porabi na leto 40 kg cvetnega prahu in več.
Čebele in biotska raznovrstnost
Čebele so eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blažitvi podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Zaščita čebel in čebelarskega sektorja tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju revščine, lakote in ohranjanju zdravega okolja ter biodiverzitete.
Čebele so pomembne tudi z vidika trajnostnega kmetijstva in ustvarjanja delovnih mest na podeželju. Z opraševanjem namreč povečujejo kmetijsko pridelavo, s čimer ohranjajo pestrost in raznolikost na naših njivah in krožnikih. Poleg tega milijonom ljudi zagotavljajo delovna mesta in so pomemben vir prihodkov za kmete.
Biotska raznovrstnost je pomembna pri ohranjanju naravnih habitatov in s tem človeštva. Zagotavlja hrano, kurivo, kisik, čisto vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje, povečuje sposobnost prilagajanja spremembam, ustvarja in obnavlja rodovitnost zemlje, razstruplja in razgraja odpadke, oprašuje rastline, zatira škodljivce in bolezni kmetijskih pridelkov, ohranja genske vire, ki so ključni za razvoj novih vrst, zdravil in drugih proizvodov, ter prinaša kulturne in estetske koristi.
Tag:biodiverziteta, čebele, dan čebel, gaia-s, med, svetni prah