3. Marec – Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) je konec leta 2013 razglasila 3. marec za Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (World Wildlife Day). Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst je zdaj najpomembnejši svetovni letni dogodek, posvečen prostoživečim živalskim in rastlinskim vrstam.
Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ( World Wildlife Day – WWD) je letos 2022 obeležen pod temo »Obnovitev ključnih vrst za obnovo ekosistemov«. Z obeležitvijo bodo poskušali opozoriti na stanje ohranjenosti nekaterih najbolj kritično ogroženih vrst divje favne in rastlinstva ter spodbuditi razprave o zamisli in izvajanju rešitev za njihovo ohranitev. Vsi pogovori bodo navdahnjeni s prizadevanji za doseganje ciljev trajnostnega razvoja Združenih
- 14. cilj, ki poudarja pomen ohranjanja življenja v vodi;
- 15. cilj, ki se osredotoča na pomen življenja na kopnem;
- 1. cilj, ki govori o odpravi revščine;
- 12. cilj, ki poudarja zagotavljanje trajnostnih načinov rabe in proizvodnje.
Po podatkih Rdečega seznama ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) je kritično ogroženih več kot 8.400 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, približno 40.000 pa jih velja za ogroženih ali ranljivih. Na podlagi teh ocen se domneva, da več kot milijonu vrst grozi izumrtje.
Leta 2019 je Medvladna platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (angleško The Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services) v svojem poročilu o ekosistemskih storitvah ocenil, da je kar četrtina vseh vrst na svetu ogrožena in da smo zgubili že skoraj polovico vseh ekosistemov. Mokrišča so življenjski prostor skoraj 40% vseh znanih vrst na svetu. Od leta 1970 se je njihova površina v svetovnem merilu zmanjšala za 35%. Podatki kažejo, da danes eni od treh sladkovodnih vrst in četrtini vseh mokriščnih vrst grozi izumrtje zaradi uničevanja teh ekosistemov. V zadnjih 50 letih so se populacije vseh vretenčarjev zmanjšale za 68% (sesalcev za 25%, ptic za 14% ter dvoživk za 40%). Takšno stanje je rezultat delovanja človeka na vseh ravneh. Eden največjih problemov je prekomerno izkoriščanje mnogih vrst, katerega vzrok je naraščajoče povpraševanje ter nezakonita mednarodna trgovina.
Nenehna izguba vrst, habitatov in ekosistemov ogroža tudi vse življenje na Zemlji, vključno z nami. Ljudje povsod se zanašajo na vire, ki temeljijo na divjih živalih in biotski raznovrstnosti, da zadovoljijo vse naše potrebe, od hrane, goriva, zdravil, stanovanj in oblačil. Milijoni ljudi se prav tako zanašajo na naravo kot vir preživetja in gospodarskih priložnosti.
Slovenija med vodilnimi državami po vključenosti v omrežje habitatov in vrst (Natura 2000) in s tem biotsko zelo bogata
Slovenija je biotsko bogata, saj je z več kot 37 % površine svojega ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU. Do zdaj je bilo na območju Slovenije zabeleženih približno 15.000 živalskih vrst, 6.000 rastlinskih vrst in 5.000 vrst gliv. Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med višjimi rastlinami 40 taksonov z 22 endemiti v ožjem smislu, torej s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji. Na našem ozemlju živi okrog850 živalskih endemitov, vključno z jamskimi živalmi.
Leta 2022 bo svetovni dan divjih živali zato razpravo spodbudil k nujni potrebi po preobratu usode najbolj kritično ogroženih vrst, po podpori obnove njihovih habitatov in ekosistemov ter spodbujanju njihove trajnostne rabe s strani človeštva.
Viri:
1 Comment
Top site ,.. amazaing post ! Just keep the work on !